Veleposlaništvo RS Teheran /Novice /
20.09.2021  

Slovenski pisatelj Vladimir Bartol in projekt »Alamut« slovenskega veleposlaništva v Teheranu

Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, veleposlaništvo v Teheranu postavlja v ospredje priznanega slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola in njegov brezčasen roman Alamut. V ta namen je bila na veleposlaništvu 20. decembra svečana otvoritev knjižnice in razstave »Alamut-brezčasna vez med Slovenijo in Iranom«.

Najbolj znano delo slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola, rojenega 24. februarja 1903 je zgodovinski roman Alamut, katerega zgodbaje postavljena na območje današnjega Irana. Dogajanje v roanu je pisatelj oprl na zgodovinsko izpričane dogodke v 11. stoletju v Perziji. Osrednji lik, karizmatični verski voditelj Hasan ibn Saba, katerega ime Iranci še danes izgovarjajo s strahospoštovanjem, je od Alaha poslani prerok, ki izza okopov svojega orlovskega gnezda, gradu Alamut, vodi sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu. Veliko močnejšemu sovražniku se je postavil po robu z majhno skupino privzgojenih privržencev fedaijev, ki jim v zameno za njihovo zvestobo ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, raja iz Korana. Ko si raj enkrat zares doživel, si pripravljen narediti vse, da se vrneš vanj. 

Alamut je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa je svet začel odkrivati in ceniti šele petdeset let pozneje. Odtlej ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja. Do danes je knjiga doživela več deset izdaj v osemnajstih jezikih in zanimanje zanjo še naprej narašča.

Vladimir Bartol se je rodil v Sv. Ivanu pri Trstu ter v Ljubljani zaključil študij biologije in filozofije, deloval pa je kot dramatik, esejist, pisatelj in kritik. Svojo prvo črtico je leta 1927 objavil v Ljubljanskem zvonu, novele, ki jih je kasneje povezal v zbirko Al Araf, pa v reviji Modra ptica.

Literatura Vladimirja Bartola se je močno razlikovala od del njegovih sodobnikov, ki so se posvečali predvsem socialnemu realizmu. Bartolovo pisanje je psihološko-filozofsko, zato velja tudi za predhodnika eksistencializma. Privlačile pa so ga tudi zgodovinske teme, ki niso povezane z zgodovino slovenskega naroda. V njegovem filozofskem nazoru so opazni tudi vplivi Nietzscheja, Freuda in Dostojevskega. Manj uspešna, kot romani in novele je Bartolova dramatika, zato pa so toliko pomembnejši eseji iz 30. let, v katerih je predstavljal nazore in znanstvene izsledke Freuda in Junga.

Ostanki Alamuta stojijo v severnem delu Irana, v težko dosegljivih gorah južno od Kaspijskega jezera pri mestu Qazvinu, v pokrajini Rudbar, približno 100 km od današnjega Teherana. Od nekoč najpomembnejše trdnjave nizarske veje ismaelitov so danes ostale samo ruševine. Do njih vodi strma, vendar dobro urjena turistična pot, po kateri se vsako leto vzpenjajo tudi številni Slovenci.